Spodbuda, ki se je danes razveselim, pred sedmimi leti pa bi mi verjetno vzbujala strah in srh pred neznanim: "Pridite ovire! Pričakoval/-a sem vas! To je priložnost, ki sem jo čakal/-a!"
- Daisaku Ikeda
Brskala sem po spominih... kakšna sem bila takrat, ko sem začela prakticirati ... ojej. Sem res verjela, da nimam vpliva na svoje življenje? Zapis iz tistih dni, ko sem se globoko v sebi odločila, da je to prava pot zame:
"/.../Nihče od nas ni veliko govoril, jaz sem razmišljala o vsem, kar se je zgodilo, o vseh premikih in spremembah, o vseh velikih in majhnih odločitvah, o družini, ki sem jo spet videla srečno in o vseh vas... Čestitke, objemi, solze sreče, nerazdružljiva povezanost, prijateljstvo, občutek spoštovanja in veliko veliko veselje.
Zame bo pomenil ta dan povod za globoke transformacije v življenju in neprekinjene poti do sreče ter izpolnitev srčnih ciljev.
K svojim ciljem bom strmela z visoko mero motiviranosti in bojevitosti."
